Predstavitev kmečke hiše in Ivine zbirke pletarskih izdelkov na Beli 2010

Leta 2003 je Ivi Šubelj Kramar uspelo kupiti starejšo kmečko hišo v Beli nad Motnikom ter jo v nekaj letih obnoviti v starem kmečkem stilu, poleg nje pa postavila star kmečki kozolec toplar, ki ji ga je uspelo rešiti propada na neprimernem mestu v dolini.. Septembra 2010 je povabila prijatelje in dobre znance in jim predstavila to svojo kmečko hišo, obenem pa je pripravila razstavo starih kmečkih pletarskih izdelkov in obrazložila svoje bogate načrte za bodoče delo in prizadevanja pri ohranjaju stare kmečke dediščineZbirateljica pletarskih izdelkov.

Iva je takrat zapisala:

Zbirka pletarskih izdelkov je zanimiva po zbirateljski strani prav zato, ker med zbranimi predmeti lahko za­znamo razliko v obliki, v izboru uporabljenega gradiva in načinu pletarjenja, kar je odvisno od pletiva, ki je bilo v da­nem okolju najbolj pri roki. V grobem lahko naštejemo izde­lovanje iz vrbovih šib in viter, leske in leskovih viter, slame, ličja in celo iz srobota. Vsak pletarski izdelek je imel uporab­no vrednost. Nekaterim košaram je bil namen uporabe na­tančneje določen, celo ime je bilo določeno glede na pod­ročje, oziroma pokrajino. Pletarstvo uvrščamo med najsta­rejšo zvrst obrti. Sledovi so se ohranili v izročilu in današnji izdelavi, saj so pletarski izdelki in posodje spremljali človeka pri vsakdanjem delu in opravilih. Izdelovanje košar in košev je bila domača hišna dejavnost, gospodarji so najpogosteje ob dolgih zimskih večerih izdelovali predmete, ki so jih potre­bovali v gospodinjstvu in pri gospodarskih opravilih. Mnogi, predvsem mali kmetje, kajžarske družine in gostači, so izdel­ke tudi prodajali ali zamenjevali za pridelke. Tudi nekatere obrtniške dejavnosti, predvsem tiste, ki so vezane na letni čas, so "mrtvo" sezono zapolnile s pletarstvom. V zgodovini pletarstva tako sledimo obdobjem organiziranih tečajev, iz česar se je razvila tudi šola za pletarstvo in prve obrtne de­lavnice po vsej Sloveniji. S tem so bili izdelki raznovrstnejši in zahtevnejši.

Vsi izdelki so naravnega videza, brez vsiljenih elementov, nekateri so prepoznavni celo po izdelovalcih. Včasih so izdelki poudarjeni z izvirnim vzorcem ali barvo, vendar z veliko mero občutka. Prav posebno estetsko obliko­vani so jerbasi, ki so jih na glavah spretno nosile gospodinje k velikonočnemu žegnu, prav tako so nosile hrano koscem in žanjicam. Oprtni koši so namenjeni za prenašanje težjih bremen, različne so sejalnice, nosilne ročne košare, košarice za nabiranje plodov, košare za pobiranje in prenašanje pri­delkov. Prav posebni so izdelki iz slame. Najbolj prepozna­ven predmet, ki ga gospodinje še vedno uporabljajo, je pehar, posoda za vzhajanje testa, izdelana iz zvite slame in povezana v spiralo z leskovimi ali vrbovimi vitrami. Se pose­bej velja omeniti tudi izdelovanje slamnatih kitk, ki se je, kot uvedena obrt, močno razširila in razvila, z znanim šivanjem- slamnikov in kranjskih cekarjev. Iz koruznega ličja so izdelani predvsem cekarji. Spremembe v načinu življenja pa kažejo na vedno manjšo potrebo po vseh teh izdelkih. Današnji iz­delovalci so predmetom zaradi nadgradnje dodelili drug so­dobnejši namen, uporabnost pa smo jim določili mi, redki uporabniki. Zelo upravičena je skrb, da koški, košare in mnogi drobni predmeti izginejo iz naših hiš, da ta zvrst do­mače dejavnosti počasi zamre, da jih zamenja cenena tuja roba.

Znanja se v neki meri ohranjajo preko posameznikov, katere žene lastna želja po ohranjanju dediščine. Le ti se nam predstavljajo v okviru domače obrti na raznih sejmih in razstavah. Naša zbirka pa ponovno opozarja na lepo in še uporabno!